A ni zanimivo, kako vse stvari potrebujejo svoj čas?

Če svojega življenja ne začnemo upravljati sami, se znajdemo na avtocesti brez omejitev hitrosti. Tudi moje življenje je bilo hitrejše kot je to danes, a vseeno to še zdaleč ni bil tempo normalnega odraslega 😁. Radovedni študentski ritem bi rekla; ko sem mislila, da nič ne smem zamuditi. A ritem je postajal preglasen.🌪

Še 5 let nazaj je teklo moje desetletje življenja v prestolnici. Kljub temu, da je zadnja postojanka bila v najbolj mirnem in zelenem predelu Ljubljane, me je začel motiti hrup; ob vpadnicah je bilo tako glasno, da malčice nisem niti slišala, v gozdu sem se trudila, da sem slišala ptice in veter, saj je hrup iz ceste prodiral skozi krošnje.
Seveda so bile stvari, ki sem jih v mestu oboževala in ni jih malo; družba, dostopnost do dogodkov, raznolikost ljudi, središče države in s tem dostopnost do vseh izletnih točk, a na dolgi rok sem se temu bila pripravljena odpovedati.

Danes, jeseni 2022, med grabljenjem listja na cesti, pa sem zagledala lansko listavko (kup listja). V senco dreves smo spomladi namreč navlekli še zadnje odpadno listje, ki se bo zdaj kompostiralo vsaj dve leti. Tako bo nastala najfinejša zemlja, primerna za kaljenje semen in vzgojo lastnih sadik (da ne bomo odvisni od kupljenega substrata 🤓).
Zakaj vse to pišem?

Da povežem zapisano z začetkom. Danes sem utelesila misel: “Vse rabi svoj čas.”
Ta modrost je danes zares pristala v meni.

Nič se ne da prehitet; in to, kar se danes dogaja s svetom ni naravni ritem. To je prehitevanje v vozilu brez zavor in temu sledi nesreča. Jaz pa želim prispevati k oblikovanju mehke blazine, kamor bo lahko to vozilo po nesreči pristalo. Prispevati z znanjem in držanjem prostora.

Med pometanjem/grabljenjem gozdne ceste pa sem se spomnila na zapis iz leta 2019: Moj najljubši zvok, ki ga tokrat delim z vami.
Draga prijateljica, hvala, da si ob podeljeni misli v spletnem klepetalniku začutila globino doživetega. 🙏

—–

Zapis torej:

V vsakem trenutku je okoli nas mnogo dražljajev. Če ne ležimo v travi ali v gozdu jih je (najverjetneje) premnogo ali premalo (zaprti, sterilni, neprodušni prostori) za naš živčni sistem.
Občutek imam, da sem v tokratnem življenju živela že več življenj in v sedanjem me dražljaji mesta utrudijo.
Vonj je pretežak,
preglasno je,
zemlja je pretrda, zadušena z betonom,
okusi so preintenzivni,
čutim srkanje energije,
oči pa v poplavi vidnih dražljajev tako ali tako ne zaznavajo več skoraj ničesar, samo zrejo.

Se tudi ti kdaj zasreteš okoli sebe in svojo pozornost usmeriš na to
kaj vidiš,
kaj slišiš,
kaj vonjaš,
kaj tipaš,
kaj okusiš in
kaj občutiš?
Jaz se; in to vedno večkrat

–

Spomladi 2019 sva se z možem preselila globko v objem gozda. Želja po takšni spremembi je v meni tlila dlje časa, lahko bi rekla od ranega otroštva, ampak saj vemo, zdrav človek ima mnogo želja (bolan pa samo eno)… A jaz vem, da je bila ta želja globlja.
Da ni bila samo želja, ampak je bila klic.
Klic moje duše.
Kako to vem? Ker me je ta misel zadela v trenutku, ko sem slišala svoj najljubši zvok.

Tisto zimsko popoldne, ko sem se izžeta od žalovanja spravila k popravljanju škarpe mi je narava prišepnila skozi
ZVOK PTIČJIH KRIL V LETU.

Takrat sem živela med svetovoma. Nekje vmes, med dušnim in zemeljskim; in delo me je prizemljevalo.

Danes me moj malček vsako jutro prizemlji v stvarnost in včasih si mislim: “Joj, kdaj bom spet lahko zaslišala zvok ptičjih kril v letu v tišini gozda?” Takrat pa se Jesen zaigra, ptice pa preletijo moje telo.

“Vse je v redu. Na pravem mestu si. Ljubezen teče skozi tebe,” mi prišepnejo. In jaz izdahnem, se nasmehnem in pomirim. To je zvok, ki me napolni in podpre.

Kaj je pa tvoj najljubši zvok?
—-
Si starš in si želiš ustvariti pogoje, da boš lahko zaslišal svoj najljubši zvok? Misliš, da je sprostitev in trenutek tišine nekaj nedosegljivega, ko si z otrokom? Naj te potolažim, da temu ni tako. Mir in tišina sta vedno na dosegu roke. 💫
Če si želiš to začutiti, se tega priučiti, te vabim na igralne urice.😊
Vsak letni čas odvodim en sklop.🌱☀️🍂❄️ Pokukaj na mojo spletno stran, kdaj začnemo z naslednjimi 💞.