Na morju sem spoznala prijetno žensko, ki je vame prvič zasadila besedo samoizpolnitev.
Kaj je to, samoizpolnitev? SSKJ ne najde te besede, meni je pa blizu.
No, danes sem našla sopomenko. SamoUresničitev. Še lepše, kajne?

Ali je samouresničitev nekaj znotraj vsakega od nas ali je to kolektivni pritisk družbe po individualnem uspehu?
Ne vem, opisala vam bom le, kar čutim.
Sem pa res odprta za vaša razmišljanja. Čutite samouresničitev kot nekaj svojega, ali nekaj družbeno pričakovanega?

Želja po otroku je bila pri meni zelo močna, kljub temu, da realnost ni sovpadala z mojimi predstavami in pričakovanji: otroka sem si želela že v OŠ, v srednji še močneje. Še dobro, da nisem imela fanta! 😅 Na začetku študentskih let sem zaradi depresije na to željo čisto pozabila, ko pa sem popolnoma nepričakovano, vstopila v odnos (družabniški –> partnerski –> soroditeljski –> zakonski), je pa ta želja vklila kot seme invazivne rastilne.  Pri 23 letih sem žalovala za vsakim jajčecem, ki ga je odplaknila mentruacija. 🙈

In pri 24 letih sem postala mama. Zavestno sva spočela. Počutila sem se, kot da sem 16 letna nosečka. Res sem bila srečna. In res sem bila v pričakovanju. Naj ponovim zgornji stavek: /…/ realnost ni sovpadala z mojimi predstavami in pričakovanji. /…/

Med prvo nosečnostjo sem jahala val: »Dobila sem, kar sem želela, noro zakon je…«, a me je porod in poporodno obdobje streznilo. No, ne streznilo, ker to je v bistvu res vse kar sem si želela od življenja (študentska mama).
Porod in porodno obdobje me je ranilo. Ranilo je mojo dušo in kar nekaj časa sem materinila iz te rane. Oprosti Franja.💧

Ko sem sprejela resničnost materinjenja v kateri sem se znašla, dogodkom in čustvom nisem več dopuščala, da me preplavijo in poslabšajo večino težkih ali neprijetnih situacij. Odpravila sem se na pot samospoznavanja in se učila kako s situacijami in čustvi sodelovati. Življenje je postalo prijetnejše. Iz dneva v dan sem raziskovala, brala, razmišljala, spraševala, opazovala in po določenemu času sem dosegla točko, ko sem se počutila, da je to, TO.

To je bilo to, kar sem si želela. Dan z otrokom, opazovanje in čudenje. Duhovno raziskovanje, izražanje in čutenje hvaležnosti. Študentski boni, študentska najemnina, skupnost, vikend izleti. Ena sama radost od življenja!🎉☀️

Ali veste, da spomladi žafran prepode staro listje in pokuka skozi to luknjico? ❤️ Čudovit prizor je. Tega ne bi nikoli videla, če se ne bi sprehala počasi kot moja malčica.

Ampak ta čas je mimo. Zdaj sem drugič prvič mama in izkušnja je popolnoma drugačna. Prvo leto je bilo čudovito, ker sem vedela kaj prihaja in sem se totalno prepustila. Miha mi je ogromno pomagal. Fizično in psihično; moja mami nam je tudi bila v velikansko pomoč. In tudi to, drugo leto, ki sedaj teče je čudovito, a življenje z malčkom je drugačno, največja razlika (od prvič mama) pa je, da znotraj mene brbota gejzir.

Skozi leta se je nabralo toliko vsega, kar želim deliti s svetom, a mi starševstvo kot ga prakticiram tega ne omogoča v polni meri, saj moj otrok ni v vrtcu. Vse gre bolj počasi. Sprejemam in se učim novih organizacijskih spretnosti.

Se pa sprašujem, od kje je ta gejzir?

Gejzir idej namreč. Gejzir, ki ga napaja nekaj neotipljivega.

Je to samouresničitev?
Potreba po darovanju, dajanju, deljenju?
Potreba po iskanju skupnosti?
Potreba po finančni neodvisnosti?

Zakaj moj duh ni zadovljen z biti mama? Biti mama kot gozdna vila? Uresničila sem si otroške želje in bila s tem zelo zadovoljna, zdaj pa ta gejzir brbota in mi ne da miru. Vsake toliko časa izbruhne in takrat uspešno realiziram sanjske za-misli, a gejzir samouresničitve nikoli zares ne potihne, ne zaspi. Brbota in brbota…IZBRUHNE…se poleže, natoči nove ideje in spet začne brbotat. 😳

Zakaj obstaja nekaj znotraj mene, ki me prebudi iz počitka in hoče, da napišem te vrstice, namesto, da bi si privoščila prepotrebni dnevni spanec?

Ne vem.

Še katera čuti to moč, ki ji ne da spati?

Jaz grem zdaj vsekakor počivat. Želim si biti prijazna s svojim telesom, z mejami, ki mi jih telo sporoča. S svojo maternico, saj sumim, da je ona izvir tega gejzirja.

Lahko noč*
—-
Čutiš, da je tvoje materinstvo lahko več kot ga živiš sedaj? Si želiš spremembe, pa sploh ne veš kje začeti?

Pokukaj, kdaj imam razpisane igralne urice oz. posvečen čas za vaju z otrokom in se prijavi.

Mogoče sem celo uspela posnet kakšno spletno predavanje.. Razglej se po spletki.

Mama, opogumi se in pridi v svet.